delay: -50h
Pogled na Radlje
Budilka že navse zgodaj odzoni svojo melodijo, a ker tokrat nisem vezan na letalo ali kakšno drugo “po voznem redu vezano” prevozno sredstvo, se samo obrnem in še malo pospim. Do mejnega prehoda Radelj je dve uri vožnje in do pol desetih se je kljub pogledu na zasneženo hribovje že prav lepo ogrelo. Pričaka me tabla z napisom evropske poš poti E6. Po nekaj 100 metrih spusta po asfaltni cesti se na mojo veliko veselje pot odcepi levo in nadajuje po gozdni stezi. Po slabe pol ure spusta prispem v gostilno, kjer imajo prvi žig. Tokrat se z žigi res ne bom obremenjeval, saj mi ne nudijo ne prenočišč, ne hrane ali še česa bolj eksotičnega. Vseeno se prvemu ne odpovem. Vpišem se tudi v knjigo in prav začudeno gledam zadnje vpise, ki so datirani lanskega septembra. Gostilničar mi pojasni, da pride tu in tam kakšen pohodnik, a v knjigo se res vpišejo le redki. Pa se ponovno spomnim na to, kakšne ugodnosti pohodnikom prinaša vpis, se nasmejim in nadaljujem pot. Sledi spust v Radlje in nadaljevanje hoje proti Vuhredu. Nad samimi oznakami sem pozitivno presenčen. Niti enkrat samkrat ni dvoumnih oznak ali neoznačenih mest. Po prečkanju Drave Se pot nadaljuje proti Sv. Antonu. Sledi dobro uro dolg vzpon in ko po kratkem spustu mislim, da je vzpon končan, se prava pot šele začne. Vzpon proti Smučišču Kope je strm in ni mu videti konca. Nahrbtnik, ki je že po ravnem težak, je tu vsake pol ure vsaj še za kilogram težji. Malo pred vrhom pa me pričakajo še prave zimske razmere. Kjer ne gazim snega so ledene plošče in obratno. Morda je za mojo hojo po E6 s šotorom še nekoliko prezgodaj in bi moral še malo počakal. A o tem se bom odločil jutri. Dom na kopah je zaprt, zato bom prenočil v zatišju na klopici pred vhodom. Skuham si večerjo in po dobrih 1.000 metrih vzponov kar se da hitro zaspm.
Sorry, this entry is only available in Slovensko.
Jesenski dan
Če smo prejšnji teden pričeli v Litiji in hodili proti Čatežu, lahko danes ponovimo smer še v smeri proti Ljubljani. Tokrat bomo potovali v skupini štirinajstih pohodnikov, kateri smo se po dolgem času ponovno srečali.
Okrog sedmih se vkrcamo na vlak proti Litiji, od tam pa naprej proti Šmartnu in Bogenšperku. Ura je še zgodnja in srečamo le malo ljudi.
Megla se počasi dviga in kaže, da bo lep jesenski dan. Na vrhu gričev rahlo piha, sicer pa je za ta letni čas prav prijetno toplo.
Pot nadaljujemo proti Javorju in Planini. Listje je z dreves v glavnem že odpadlo, zato prijetno šumi, ko za seboj pustimo Obolno in Mali vrh pri Prežganju. Pot nas vodi mimo Javorja, Zagradišča, do Češnjice, kjer se še zadnjič odpočijemo.
Že v temi se spustimo v Sostro. Med potjo si lahko v dolini ogledujemo svetlobno onesnaženo Ljubljano. Po slabih 37 kilometrih se dogvorimo o naslednjem pohodu in težkih nog odidemo proti domu, saj večino čaka jutri delovni dan.
Foto galerija
GPX Litija-Ljubljana 2009
Levstikova pot 2009
Po dveh letih “počitka” se ponovno odpraviva na potovanje od Litje do Čateža. V upanju, da se izogneva najhujši gneči, pričneva pohod v Litiji ob 6:40. Kljub zgodnji uri je na poti že precej pohonikov.
Jutro je oblačno a na srečo ne dežuje. Je pa zato razmeroma toplo (okrog 9°C). Na startu delijo kapice in knjižico. Oboje bo verjetno prav kmalu romalo med odpadke.
Vsekakor bi bilo mnogo bolj pametno za ta denar pohodnikom deliti na primer sadje. Zagotovo pa so reklamna sporočila precej bolj dobičkonosna kot skrb za okolje in zdravje 
Po prvih nekaj kilometrih, ko trasa prečka cesto, se nam pridružita dva avtobusa pohodnikov, katerim se zdi start iz Litije oz. Šmartna popoln nesmsel.
Pot nadaljujeva po severni trasi. Tu prične rahlo rositi, a že po nekaj minutah o dežju ni več sledu.
Na cilj prideva okrog 11:00, kjer prejmeva še zadnji žig ter priznanje za trikratno prehojeno pot. Letos bova izpustila proslavo ter družbo ljudi, ki se mastijo z živalskimi trupli.
Počasi se vkrcava v avtobus, ki za že čaka na povratek v Litijo. Ko se po dvajseih minutah napolni, se mimo množice ljudi, ki še hodijo v čatež, počasi vrneva na izhodišče.
Uradna stran
GPX Litija Čatez – severna trasa
Sveti Vid - Pag
Lažja, jugo-zahodna pot na najvišji vrh otoka Pag-a se prične na ostrem ovinku, kmalu za naseljem Kolan. Pot je lahka, položna lepo označena. Le površina za hojo je zelo groba in neprijazna do obutve. Vrh je na višini 349m. Drugi, težji dostop do vrha se prične na severo-vzhodni obali (Bošana).
GPX Sveti Vid – otok Pag
Pag
Sončno popoldne izkoristiva za raziskovanje severo-vzhodnega dela obale otoka Pag-a. Od daleč je pot videti prav prijazna, ko pa prideva blizu, je potrebno nekajkrat tudi plezati. Sonce zaide zgodaj in vračava se že v temi.
GPX Pag SV
Dolina Glinščice
Iz Beke, ki je še v Sloveniji, pot poteka v dolino proti vasi Botazzo (Botač), ki je že v Italiji. Pot se ponovno dvigne proti kolesarski in peš stezi, od koder je lep razgled proti dolini in morju. Nekaj plezalcev se že vzpenja po mnogih plezališčih ob poti. Sledi spust v Bagnoli superiore (Gornji Konec), proti Bagnoli della Rosandra (Boljunec), kjer je nekaj trgovin in pekarna iz katere preveč lepo diši, da bi jo spregledala.
Od tu se obrneva proti vzhodu in povzpneva po strmem klancu na bližnji hrib proti cerkvi Sv. Marie, katero sva prej opazovala z druge strani doline. Krožno pot zaključiva s spustom mimo slapa v Botač in nazaj v Beko.
Pot je označena slabo in nekajkrat se morava odločati po občutku. Markacije so Modro-bele in rumeno-rdeče.
GPX Dolina Glinščice