petek, 18. december 2015

Izkušnje z ESSV - Enotna sezonska smučarska vozovnica - sezona 2015/16

Odprtje sezone na Krvavcu
Smučarska sezona se je pričela kljub slabim obetom, a toliko večjim pozitivnim presenečenjem z ESSV.

Na večini smučišč, kjer je kartica veljavna, jo bo mogoče, z razliko lanskega leta, uporabljati brez menjave, kar NE velja za Mariborsko Pohorje in Cerkno.

Za Krvavec lahko informacijo potrdim, saj sem ESSV 28. in 29. 11. uporabil brez vsakih težav. Prav tako je bilo tudi na smučiščih: Vogel, Kranjska Gora in Stari vrh.

Letos vse pohvale Združenju slovenskih žičničarjev in ostalim vpletenim, da so poskrbeli za poenotenje delovanja kartice na večini smučišč.

Vsekakor jim ostane še nekaj izzivov, saj kartica brez menjave še vedno ne deluje na vseh smučiščih. Tudi cena vozovnice je glede na kakovost, velikost, število smučišč in dolžino prog še vedno precej predraga. Tu primerjava z npr. avstrijskim koroškim ali tirolskim ski passom verjetno ni smiselna.

petek, 30. oktober 2015

Jadranje na deski, oktober 2015

Učenje starta iz vode
Petek in sobota sta bila na Pagu, z razliko srede, razmeroma vetrovna. Pihala je burja, okrog 8-18 vozlov, s sunki do 22, kar sem izkoristil za učenje starta iz vode. 5.8m jadro je bilo približno v redu, za učenje bi bilo verjetno primernejše nekoliko manjše.

V glavnem sem poskušal v plitvini ob obali, z nekaj neuspelimi poskusi v globoki vodi.

Po dveh dneh poskusov in napak, padcev v vodo, bolečih rok in okrog 20 prejadranih / prehojenih kilometrih, je občutek precej boljši kot na začetku, vsekakor pa bo potrebno še veliko vaje. Morda v kakšnem vetru, ki bo pihal bolj enakomerno kot paška burja.

Letošnja sezona jadranja na deski je skoraj zagotovo končana, saj temperature morja okrog 15°C in manj, niso več ravno visoke. Glede na količino in pogoje, kjer sem se letos učil, se nad napredkom ne smem pritoževati, drugo leto pa naprej.

Pred tem pa nas čaka še dolga in snežena zima :)

sobota, 12. september 2015

Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo - Brana

Iz poti na Brano - Kamniško sedlo - Planjava v ozadju
Lepo sončno soboto izkoristiva za izlet od koče v Kamniški Bistrici na Kamniško sedlo (1864m), od tam pa proti 2253m visoki Brani.

Vreme je za hojo odlično, morda bi si želel celo malo manj sonca. Verjetno je tudi zaradi tega na poti kar nekaj pohodnikov.

Za celotno pot v dolžini 16,5km in 1650m višine sva potrebovala 7 ur (+ počitki).

sobota, 01. avgust 2015

Pag, avgust 2015

Druženje in testiranje različne opreme :)
Kot običajno, tudi letošnji dopust preživim v mirnem zalivu na Pagu. Tu običajno ni vetra in letos vreme ni presenetilo.

V času dopusta je le en dan, ko bi lahko z nekoliko večjim jadrom, recimo okrog 11m2 in več znanja :) normalno surfal. Za pakiranje opreme in vožnjo na drugo lokacijo otoka pa je prevroče in preveč gneče.

Zato pa ostane več časa za druženje, učenje obratov na mirni vodi, držanje ravnotežja v brezveterju, plavanje, veslanje...

Tokrat imam možnost preizkusiti nekoliko manjšo 130l desko, s katero nimam nobenih težav. Podobno velikost si moram omisliti za nadaljne izzive.

Uživanje ob večernem brezveterju
Letos jeseni bi se rad pričel učiti še glisiranja in uporabo zank za noge. Če pa ostane še kaj energije in vetra se bom spopadel še z vodnin startom :)

sreda, 01. julij 2015

Grmada, Šmarna gora

Da se izognemo običajne gneče in visokih temperatur, se na Šmarno goro, preko Grmade, odpravimo v večernih urah. Zaradi mlajše popotnice se sprehajanje zavleče pozno v noč, ko se temperature spustijo na znosno raven. Luna je skoraj polna, svetilke pa dobro napolnjene.

Kljub vročini in razmeroma pozni uri je na poti še vedno precej ljudi. Seveda ne na Grmado, ta je vedno prazna, Šmarna gora pa se bolje sliši in še gostilna je na vrhu...

četrtek, 25. junij 2015

Rabeljsko jezero poletje 2015

25.6. se odpravimo v Italijo, na ogled in obisk Rabeljskega jezera - Lago del Predil. Ker je na jezeru tudi šola jadranja na vodi, s seboj vzamem surf, da ne pozabim občutka na deski. Obilo vetra nisem pričakoval, saj so številni obiskovalci, ki so že obiskali jezero, govorili o šibkem vetru, ki piha v krajših obdobjih. Upam da bo moje največje, 9,5m  jadro uporabno.

Kristalno čista voda je bila po deževju mrzla, okrog 15°C, prav tako tudi ozračje na 950 metrih nadmorske višine. Zato kopalke po padcu v vodo hitro zamenjam za neopren. Rahel veter je res pihal po obrokih, nekoliko bolje je bilo po 17h, ko smo skoraj vsi obiskovalci jezera odšli domov. 

Za 4.7. je bila naša destinacija, zaradi prireditev na in ob Bohinjskem jezeru, Faaker see, vendar smo se ob gneči in nedostopnosti zaradi vseh privatnih zemljišč v okolici jezera prav hitro odločili, da nas Avstrija ne vidi več. Nov cilj je bil že preizkušeno rabeljsko jezero. Tokrat je bilo obiskovalcev pričakovano več, tudi voda je bila neprimerno toplejša. Rahel veter je pričel v razmakih pihati že okrog 11h, nekoliko bolj normalen, a še vedno zelo šibek pa okrog 16:30.

petek, 05. junij 2015

Pag, junij 2015

Tokrat v precej slabih vetrovnih pogojih treniram ravnotežje na deski in tack obrate z 9,5m2 jadrom ter novim odličnim slovenskim jamborom CAAS.

sobota, 30. maj 2015

Bohinj

Lep dan izkoristimo za izlet na Bohinjsko jezero, kjer si izposodimo sit on top kajak ter naredimo krog po jezeru.

Proti koncu kroga poti prične rositi, zato izlet zaključimo in se odpravimo domov. Čaka nas še nekaj drobne toče in potoki vode po ceati.

sobota, 09. maj 2015

59. pohod Pot ob žici

Nekaj čez šesto uro se prične najin 33km pohod okrog Ljubljane. Že dolgo je minilo od kakšne tako dolgege poti. Morda je bil zadnji lanskoletni pohod po PST.

Napovedano je idealno vreme za hojo. Nekoliko oblačno a toplo. Ob tako zgodnji uri je nepričakovano veliko pohodnikov. Običajno sem prvo uro prehodil bolj ali manj sam. Verjetno je res čas, da prehodim krog kakšen drug dan. Morda se odločim in prehodim krog neko jesensko soboto, da doživim vzdušje čisto navadnega dne.

Hodiva v "običajni" smeri Vič - Koseze - Stegne - Bežigrad - Žale... in srečava kar nekaj znancev, ki hodijo v obratni smeri. Nekaj tistih, ki je prehodilo kakšnega od španskih Caminov,  nekaj sodelavcev in ujameva kakšen pogovor pohodnikov, ki se pripravljajo na Compostelo. Po slabih sedmih urah zmerne hoje zaključiva krog in se zadovoljno utrujena vrneva domov.

petek, 01. maj 2015

Sv. Ilija, Pelješac

Na današnji praznik dela smo si zadali osvojitev najvišjega vrha polotoka Pelješac, Sv. Ilija. Menda je to eden izmed vrhov z najlepšim razgledom na bližnje otoke. Start iz obale, na višini nekaj cm, cilj na 961m visoki gori. Ker smo na počitnicah se nam nikamor ne mudi in nekateri dopoldne kolesarijo, sam sem že kar nekaj ur na jadralni deski.

Po kosilu se končno pričnemo odločati, ali bi odšli na goro, ali bi raje še malo lenarili na plaži v soncu. Pogled proti vrhu Sv. Ilije ni ravno obetajoč, saj se skriva v megli. Okrog treh končno zapiha veter s prave strani, vrh se zjasni in takrat se končno odločimo, da gremo na hrib.

V recepciji kampa se želimo prepričati o najbližji poti proti vrhu, a receptorka prav začudeno pogleduje proti uri in preučuje našo kondicijo. Nekaj ji ni jasno in si misli, da smo malo ubrisani, saj je menda do vrha dobre 3 ure in pravi da do 9h ne bomo nazaj. Pa se vseeno odločimo za pohod proti vrhu, saj nekaj kondicije pa le imamo. Odločeni smo hoditi do pol šestih, nato pa se obrnemo proti dolini.
Odločimo se za pot iz Orebiča. Na smerokazu je zapisan čas hoje 2:50.
Pot je odlično označena, smerokazi in markacije na vsakem križišču in kamenju, pogled na bližnje otoke je res čudovit.

Z metri temperatura pada, veter pa narašča. Pri koči pod vrhom že prav pošteno brije in potrebno je nadeti konkretnejša oblačila. Seveda smo kot odgovorni hribovci primerno opremljeni, nadanemo jakne in se odpravimo naprej. Ura je četrt čez pet in mi veselo skačemo po vrhu Sv. Ilije. Veter pošteno piha, podijo se megle in mraz je skoraj kot pozimi. Vpišemo se v knjigo, ki je že docela polna in se obrnemo proti dolini.

Na križišču se odločimo, da se vrnemo po poti za Kućište, saj je to precej bližje nažemu cilju. Na koncu se izkaže, da je pot približno enako dolga, morda celo nekoliko daljša in v prvem delu nekoliko bolj zahtevna.

V kamp se vrnemo še ob dnevu in drug dan smo morali receptorki kazati fotografije, ker nam ni verjela, da smo bili na vrhu. Pravi, da večina misli da je vrh nekoliko nižje, ter da je mnogo tujcev slabo opremljenih in jim ob vprašanjih raje pove, da Sv. Ilije ni, kot da bi zabredli v težave.

Pot brez primerne pripravljenosi ni enostavna, zato tudi sam odsvetujem odhod v popoldanskih urah, če res ne veste, kaj delate.

sreda, 29. april 2015

Lost/stolen camera

Če najdete spodnji fotoaparat, pustite komentar.
Please leave comment if you found.
Canon PowerShot A720 IS SN: 4936040016, EXIF owner: www.nagaju.com

Aparata ne bom pogrešal, na spominski kartici pa so dragoceni spomini.
I don't care about camera, but there are precious memories on SD card.

Location: Pelješac / Korčula, Croatia

ponedeljek, 27. april 2015

Pelješac, maj 2015

Pred 14 dnevi sem še deskal na snegu, ta teden pa bom prvomajske praznike in krajši dopust izkoristil za učenje jadranja na deski, predvsem obratov proti vetru in z vetrom, seveda še ne pri glisiranju, saj mi to še ni uspelo. Vlečenje jadra iz vode, po vsakem neuspelem obratu, mi že od samega začetka ni všeč.

Ker se učim sam in pogoji za učenje niso vsak dan idealni, gre bolj počasi, a po petih dneh je napredek viden. Obrati proti vetru niso več težava, z vetrom pa bo potrebno še malo vaditi. S časom in vajo pa bom zagotovo izpopolnil oboje. Vmesni čas porabim še za privajanje na trapez in treniranje starta iz plitve vode. Še dobro da je bilo na obali tudi nekaj izkušenejših windsurferjev z nasveti :).

Vse napake bom po vrnitvi pregledal tudi na posnetkih in pripravil izboljšave za naslednji morski dopust, ki bo verjetno precej bližje, vendar v slabših pogojih, a pustimo se presenetiti.

Zaradi 7,5m jadra, ki sem ga nevem koilikokrat potegnil iz vode bo prav prišlo malo počitka, saj so roke in prsti prav lepo razboleni in kljub uporabi rokavic brez prstov se vidi kakšen žulj. Za prihodnje vaje si moram priskrbeti rokavice s celimi prsti :).

ponedeljek, 20. april 2015

Jutro, april 2015

Ponedeljkovo jutro na poti v službo
Počasi se pričenja sezona lepih dni in jutranjega pešačenja v službo ob sončnih vzhodih.

Jutra kot je bil danes so res nekoliko hladna, a bi jih bilo preprosto škoda zamuditi in zapraviti za prevoz v kovinskih zabojih na kolesih.

Pot po kateri hodim je blizu glavnih prometnic in železniške proge, a vseeno toliko daleč, da namesto ropota lahko poslušam jutranje petje ptic in hojo po peščeni poti.

Če bi vsako leto videl le eno tako jutro, bi se splačalo vsak dan hoditi peš. Žal traja sprehod le tričetrt ure in uživanja je prehitro konec. Čaka me nov dan pred zaslonom računalnika.

nedelja, 12. april 2015

Konec zimske sezone 2014-15

Zadnji dan zimske sezone 2014-15 zaključim z lepim sončnim dnem sredi aprila na Krvavcu.

Letošnja sezona je bila bolj skromna s snegom, pa vendar dovolj hladna, da se je sneg obdržal pozno v april.

Po zapletih z ESSV vozovnico, tečaju za učitelja deskanja, deskanju na Kopaoniku, mnogih dneh in nočeh na slovenskih smučiščih, sem znova pridobil mnogo nepozabnih izkušenj na snegu.

Zaenkrat je dovolj mraza, bliža se poletje in počasi se bo potrebno iz ledenega agregatnega stanja vode preseliti na tekoče vode, z nekoliko večjo desko. Upam da bo letošnje poletje toplo in vetrovno. Jeseni pa ponovno na sneg :)

sobota, 07. marec 2015

Tečaj za učitelje deskanja na snegu

Po treh letih deskanja se letos odločim, da svoje znanje dopolnim na tečaju za učitelje deskanja na snegu 1. st. Trajal bo 6 dni, dodatni, 7. dan, je namenjen opravljanju izpita.

Pričelo se je odlično. Imamo odličnega učitelja, z norimi idejami, učimo se pravilno izvajanje osnovnih elementov, zabavamo se na snegu in uživamo na soncu. Vozimo pa SBX progi, se kepamo in ponovno učimo. Zvečer pa video analiza, teorija itd...

Četrti dan se počutim nekoliko slabše in termometer pove, da imam nekaj vročine. Kljub temu se odločim, da dokončam tečaj in grem na izpit. Naslednji dan je še slabše, saj je zvečer vročina že precej nad 38°. Prav taka je tudi v času izpita.

Nekaj posebnega je bil hitri tečaj prve pomoči, saj je predavatelj poučeval marsikatere zastarele metode. Napisal bom le en primer, ko je razlagal o počasnem segrevanju ozeblin. Podobnih cvetk pa je bilo več. V času pisanja je že nekaj časa jasno, da počasno segrevanjem ozeblin sicer ne povzroča bolečin, prav tako pa ne pomaga ozeblemu tkivu. Pravilno je hitro ogrevanje, z namakanjem prizadetega dela telesa (ali obkladkov) v topli, na občutek vroči vodi, temperature 38–42 °C, česar sem se naučil že pred nekaj leti, na tečaju športnega plezanja, kjer je bilo prav tako obvezno predavanje prve pomoči.

Tečaj je končan in na srečo ostane še cel vikend, ki ga preležim v postelji.

Cena tečaja je bila 445€, vključuje pa modro kartico, katere nisem nikoli videl (25€), nalepko, našitek in diplomo (po opravljenem izpitu), literaturo z DVDjem, 20 ur teorije, 40ur dela na snegu, izpit. Če zanemarim 20 ur teorije in odštejem modro kartico in literaturo, je cena ure na snegu okrog 10 EUR.

Po tednu druženja je moje mnenje, da velik del tečajnikov prišel le z namenom pridobitve licence in s tem možnosti zaslužka, ne pa zaradi veselja do promocije tega športa in navdušenega in privlačnega podajanja deskarskih elementov. Bil sem npr. edini, ki sem se potrudil in pripeljal učenca (celo brez deskarskega predznanja:) za obvezen dan praktičnega šolanja in si vzel toliko časa da sem sam napisal obvezen učni načrt.

Kljub vsemu izpita zaradi pomanjkanja izkušenj in visoke telesne temperature nisem opravil. Sam licence ne potrebujem, saj ne bom poučeval v smučarskih šolah, zato verjetno ne bom ponovno opravljal izpita. Trenutno sem (še) zaposlen in mi več kot dodaten zaslužek pomeni prost čas. Za občasno brezplačno učenje prijateljev pa je obnavljanje licence popoln nesmisel.

sobota, 03. januar 2015

Izkušnje z ESSV - Enotna sezonska smučarska vozovnica - sezona 2014/15

Enotna vozovnica, katero je potrebno na večini smučišč menjati
Individualna sezonska ESSV, enotna sezonska smučarska vozovnica, pri kateri sem si predstavljal, da bom z njo nemoteno smučal po slovenskih smučiščih, brez čakanja v vrstah pred blagajnami. Vendar je moja izkušnja daleč od besede "enotna". Morda bi bila smiselna zamenjava besede v menjalna!

Ne vem, zakaj imetnikom ESSV ob vseh težavah ne izdajo posameznih sezonskih kart smučišč z omejitvami, ki jih ima ESSV. Kartica je vezana na lastnika in ob neprimerni uporabi / izposoji je v pogojih uporabe predviden odvzem.

Že pogled na pogoje nakupa, zadevo precej pokvari. Menjava kartice je potrebna na vseh razen 4 smučiščih. Cerkno, Kope, Rib. in MB Pohorje. Možno je tudi nočno smučanje, z izjemo Rogle.

Še lansko sezono je bilo možno smučanje brez menjave kart tudi na Voglu in v Kranjski Gori, letos pa je po "poenotenju" naprav na obeh smučiščih kartico potrebno menjati tudi tu. Kakšna je izkušnja menjave v Kranjski Gori, napišem malo kasneje.

Sama karta za odraslo osebo stane slabih 600 EUR, kar pomeni s povprečno plačo težko privarčevan denar, okrog 23 dnevnih smučarskih vozovnic, kupljenih v predprodaji oz. 3 letne karte za Krvavec/Roglo, z omejitvijo smučanja izven vikendov in praznikov oz. 14 rednih vozovnic v tujini, na neprimerno večjih / bolje urejenih smučiščih.

ESSV omogoča tudi 3 dnevno izmenjavo smučarjev v Srbiji (Skijališta Srbije) in na smučišču v Španiji.

Sam sem izkoristil možnost smučanja v Srbiji na Kopaoniku, kjer je potekala menjava za njihovo tridnevno karto brez težav, v pisarni smučišča, kjer sem se izognil čakanju v vrsti pred blagajno. Neprimerno boljša izkušnja kot na slovenskih smučiščih, za katere je ESSV primarno namenjena.

In kako je potekalo nočno smučanje v Kranjski Gori? Pridem na smučišče, zapnem desko, se
odpravim do smučišča, pokažem kartico in beeeep, "Kartica je preklicana" ali nek podoben rdeč napis. Sistem kartico očitno prepozna a jo imajo na smučišču blokirano oz. sama programska oprema na kartici ni kompatibilna s programsko opremo smučišča. V redu si rečem, verjetno podobna napaka kot lani, ko so mi morali kartico zamenjati (brez kartice sem bil 3 dni). Opravičim se vsem, ki so za mano čakali in se mi morali umikati, da sem prišel iz vrste. Takrat sem bil še prepričan, da po poenotenju sistema kartica deluje še bolj verjetno kot lani. Odpnem desko, se odpravim do blagajne, postavim v vrsto in ponovno čakam. Ko blagajničarki razložim zadevo, prične klicati po telefonu in med čakanjem proda še nekaj kart. Razloži mi, da je po poenotenju sistema potrebna menjava tudi pri njih. Če bi v mojem poslu poenotenje sistema razumeli na tak način, bi ostal brez dela že prvi dan. Potem prinese kupček kartic in izmed njih potegne eno, na kateri so moji podatki in fotografija (ZVOP???). Poda mi jo in reče, da je to moja kartica za Kranjsko Goro, naj jo preizkusim, vendar da verjetno ne bo delovala!?
Ponovno do Dolenčevega ruta, bord na nogo v vrsto in beeeeep, ponovno rdeč napis "Wrong Pool". Sistem tokrat pravilno prepozna kartico a je v napačnem naboru. Ponovno umikanje vseh za menoj, snemanje deske, pešačenje do blagajne, čakanje v vrsti... Blagajničarka mi prične razlagati o neki kartici s črno-belo fotografijo in modrim napisom, ki bi jo moral dobiti poleg ESSV in bi delovala v Kranjski Gori. Seveda te kartice nisem prejel. Še dobro, da je moja kontrola nad besom in živci kar v redu, drugače bi verjetno že vsi na smučišču vedeli, da ima smučišče ob takem odnosu do strank srečo, da še obratuje. Kljub vsemu mi blagajničarka zamenja karto z neko drugo papirno, seveda v zameno za mojo ESSV, ki jo dobim ob vrnitvi. Spet pohod do smučišča, zapenjanje boarda, čakanje v vrsti in končno, po pol ure se vratca čudežno odprejo. Seveda je smučišče zaradi nekoliko višje temperature že popolnoma razdejano. Po koncu smučanja pa ponovno nazaj do blagajne, čakanje v vrsti, saj letos izdajajo karte na povratne vozovnice, za katero po končanem smučanju vračajo kavcijo in ponovna menjava papirnate karte za moj ESSV. Za razliko Srbije, menjalnega avtomata za karte (še?) ne premorejo.

Na Krvavcu je celoten postopek menjave že nekoliko bolje organiziran, čeprav je tudi tu potrebno čakanje v vrsti, plačilo kavcije kartice... Ob prihodu vsakič naredijo kopijo ESSV kartice na papir (vrhunsko ekološko ravnanje), izdajo dnevno smučarsko karto in vrnejo ESSV, tako po koncu smučanja kartice ni potrebno ponovno menjati. Ob naslednjem obisku pa staro dnevno kartico vrnemo in se s tem izognemo ponovnemu plačilu kavcije. Vsekakor bi morali urediti tako, da ne bi čakal v vrsti.

Stari Vrh - tudi tu je potrebno čakati v vrsti na menjavo kartice, plačati kavcijo itd... a vse, če odmislim čakanje, poteka brez zapletov.

Vogla letos še nisem obiskal. Kakšna bo izkušnja tam, lahko le ugibam.
9. in 10.2. sem na Voglu uredil menjavo smučarske karte s čakanjem v vrsti pred blagajno. Lansko leto ESSV karte ni bilo potrebno menjati, letos po so s posodobljenim in poenotenim Access sistemom to pokvarili. Blagajničarka obdrži ESSV, kar pomeni še dodaten obisk blagajničarke ob odhodu, kavcije pa ni potrebno plačati, saj so karto izdali na papirnat medij.
Prav tako sem se uspel dogovoriti za izdajo večdnevne karte v času tečaja U1, seveda pa sem moral ESSV v tem času pustiti na blagajni. Zadnji dan sem se ob odhodu mirno odpeljal proti domu. Na srečo sem se že po nekaj kilometrih spomnil, da moram nazaj na menjavo vozovnice.

Razplet z mojo domnevno ne prejeto kartico s črno-belo fotografijo in modrim napisom v Kranjski Gori sporočim.
---
Ob mojem naslednjem obisku nočne smuke v Kr. Gori se ob 19h ponovno ustavim pred blagajno, kjer želim menjati ESSV za nočno karto. Blagajničarka mi reče, da karte ne bo menjala. Besen se odpravim proti avtu in pričnem po spletnih straneh iskati telefonske številke TC Kranjska gora in Združenja slovenskih žičničarjev, ki mi je izdala ESSV. Pričnem s klicanjem in pisanjem SMS-ov, saj se mi zdi 160 prevoženih kilometrov za obisk blagajničarke občutno preveč.
Po posredovanju obeh, me okrog 20h obvestijo, da je nič hudega sluteča blagajničarka narobe razumela moje želje?? in naj se, če imam še voljo do deskanja, odpravim nazaj.
Ker nisem taka zloba, in sem bil prepričan, da bom vsaj malo deskal, se res ves premražen odpravim nazaj, do objokane blagajničarke, ki se mi na dolgo in široko opraviči ter izda nočno karto.
Ob naslednjem obisku so mi za Kr. Goro izdali nadomestno kartico, s katero bom lahko deskal brez čakanja v vrsti, kar bi po mojem mnenju morali storiti istočasno z nakupom ESSV za vsa smučišča, kjer uporaba ESSV ni mogoča brez menjave.
---

Na TV ravno spremljam izgovarjanje smučišč za slabo sezono. Razlog so menda slabe vremenske razmere. Moje izkušnje so pokazale, da ni toliko krivo vreme, kot opremljenost in velikost smučišč in predvsem odnos do nekaterih neumnih obiskovalcev, ki kupujemo letne karte in podpiramo slovenska smučišča, s katerim se jih bolj otepajo, kot bi jih želeli privabiti.

Torej pred nakupom ESSV najprej dobro premislite, če si želite vseh nevšečnosti, pregovarjanj, čakanja v vrstah pred blagajno, plačil kavcij, ki bi se jih izognili z nakupom enotne sezonske smučarske vozovnice. Verjetno bi imeli precej boljšo izkušnjo z nakupom kart v predprodaji, ki večinoma veljajo 2 sezoni.

Sam ob enakih pogojih kot so letos, ESSV karte v bodoče ne bom več kupil. S tem seveda tudi ne bom več obiskoval slovenskih smučišč, saj v tujini dobim neprimerno boljšo deskarsko izkušnjo, v kartico vložen denar pa me ob lepih dneh in nočeh tudi ne bo priganjal na smučišča. Ob kakšni pozitivni spremembi v prihodnji sezoni, pa seveda dodam kakšen nov zapisek.

Vsi navedeni na kartici in verjetno še kdo, Active Slovenia, slovenska smučišča, Združenje slovenskih žičničarjev, Gospodarska zbornica slovenije, I feel Slovenija, pa se lahko zamislijo nad sicer odlično zamislijo in pohvale vrednim poskusom storitve, ki jo nudijo pod imenom enotna sezonska smučarska vozovnica - ESSV.