ponedeljek, 16. marec 2009

Roales del Pan - Granja de Moreruela

Včeraj se mi je izpolnila želja, da bi enkrat spal v -ta pravem albergu-. Druga želja, da bi enkrat na Caminu spal na prostem pa upam da se mi izpolni enkrat, ko bo zjutraj vsaj 10 stopinj več.
Dvo centimeterski blazini ponoči nista nudili ne vem kakšnega udobja, prostor pa se je prav lepo segrel in ko sem zjutraj stopil ven, me je pošteno zmrazilo. Počakal bom vsaj še do osmih, da bo vzšlo sonce.
Zaklenem velika železna vrata in se sprehodim do nabiralnika mestne hiše, da vrnem ključe. Seveda ob tej -zgodnji- uri ni še nikjer nikogar. Tu in tam kakšen avtomobil.
Pot do Montamarte poteka, le kje drugje, po dolgi ravni makedamski poti, ki ji ni videti konca. Po treh urah se le prikažejo hiše. Pot poteka skozi naselje, toda nikjer ne zasledim trgovine. Z iskanjem pa tudi ne bom izgubljal časa. Moje zaloge v nahrbtniku se bližajo koncu. Imam še pol vrečke v sladkorju praženih mandljev, če temu lahko rečem hrana, dva dni star kruh in nekaj sadja ter makaronov, ki pa jih neželim jesti surovih. Zato pa je nahrbtnik kljub obilici vode peresno lahek več kot 14kg zagotovo nima.
Pot mimo jezera in reke vijuga levo in desno. Naredim 5km a se ne premaknem nikamor. Še vedno vidim pot, po kateri sem hodil pred več kot eno uro.
7km pred ciljem se ustavim v baru, da nekaj pojem. Zaloge so skopnele, v vasi pa je ob 16h še siesta in trgovine so zaprte. Mislim, da je to prvi bar, v katerem bom malical. Ali pa drugi. Ne spomnim se več. Na splošno se jim izogibam, prav tako restavracijam.
Pot je danes sicer dolga, a prav nič zanimiva, zato nimam o ničemer pisati.
Danes je moj zadnji dan na Caminu Via de la plata, ki se zaključi v Arbas de Puerto. Jutri se pot razcepi in nadaljujem po Camino Mozárabe oz. Camino de Fonseca. Podatki so na vsaki info tabli ali knjigi drugačni. Ko pridem domov bom zadevi poskusil priti do dna.
Vsekakor se lažji del poti čez nekaj dni zaključi in ostane še zadnja tretjina gorskega Camina.

1 komentar:

  1. Razpotje Y. Kam pa zdaj? Ta osamelec že ve kam. On že nekaj let stoji na isti točki, točki ki ima fatamorgansko pozicijo. Po mojem mnenju ne more verjeti, da iz daljave prihaja pohodnik, ki ga bo morda začutil. In na takem prostranstvu tudi pohodnik težko verjame, da bo to drevo lahko ujel, potipal in objel. Želim ti čim manj neoznačenih Y-ih razpotij!

    OdgovoriIzbriši