torek, 10. marec 2009

Carcaboso - Aldeanueva de Camino

Jutro je zelo mrzlo, ponekod se celo sveti slana, sonce je še za gorami, sam pa že prav hitro, da se ogrejem, hodim novim ciljem nasproti. To je moj že... ne vem več kateri dan, ko bom prehodil precej čez 30km.Pot skozi Carcaboso se kmalu konča in prične se rahel dvig na pašnike, kateri se skrivajo na vzpetini. Ponovno bo lep sončen dan.
Zajtrk bom imel danes v naravi, pod prvim drevesom brez čokoladnih bombončkov. Tu se namreč pasejo ovce v velikih količinah.
Med potjo je danes ogromno mlak, kjer se vsakič, ko pridem mimo žabe poskrijejo v vodo. Zdaj vem, zakaj imajo tu štorklje svoje kraljestvo. Toda v eni mlaki namesto žab plavajo želve, ki so tu našle svoj mir.
Po 18km poti, nekoliko pred polovico se odločim za malico. Gledam mojo toplo vodo, ki jo že cel dan greje sonce, naredim nekaj požirkov in ob tem mislim na pijačo iz hladilnika. Odpravim se po prašni poti, ko mi ustavi avto, ven pogleda nasmejana glava in mi pomoli pločevinko piva. Čisto pravega, ledeno mrzlega. Pravi, da ima še eno in da mi bo gotivo prijala. Pa saj se nisem pogovarjal sam s sabo, da bi me slišal... V roki držim mrzlo pijačo, za špancem pa ostane le prašen oblak.
Že nekaj dni srečujem veliko ljudi, ki tu na pašnikih nabirajo divje šparglje. Tudi sam sem jih iskal, a brez uspeha. Gotovo imajo svoje skrivne kotičke.
Po naslednjem kilometru se pred mano pojavi verjetno najbolj znan zaščitni znak Via de la Plate. Rimski Arco de Cáparra - fotografija. Pot vodi pod obokom in od tu do današnjega cilja je le še dobrih 20km.
Pot poteka deloma po cesti, deloma po travnikih in makedamskih poteh. Prav zadnji kilometri se vlečejo in vlečejo. Vsak kilometer nad 35 - tudi odvisno od prejšnjega dne, se vleče kot prejšnjih 5. In v Aldeanuevo pridem šele okoli 19h. Ob tej uri tu seveda še prav lepo sije sonce.
V albergeju sem trenutno še sam, a prav kmalu sta se mi pridružili še dve španski kolesarki, ki pa takoj po tuširanju izgineta neznano kam. Menda v bar gledat neko tekmo.
Sam se bom zaradi jutršnjega ponovno napornega dne (34 oz. 42km) spravil v vrečo in sladko zaspal.

4 komentarji:

  1. Hola Andrej

    V petek mi je Sonja na Španščini povedala, da si ponovno na Caminu. Ne vem, če ti je kdaj omenila, da je ravno Mozarabe tisti, ki buri mojo dušo. Upam, da boš srečno končal to pot in da se bomo potem kdaj srečali. Do konca tvoje poti pa bom vsak dan držala pesti zate - vsaka spodbuda je na Caminu dobrodošla, vsaj meni je bila... Vem pa tudi to, da si se ti odločil priti do konca, zato vem, da boš uspel, navkljub vsem težavam in oviram. Me smo si pogosto govorile "vse je v glavi", čeprav smo bolečine največkrat čutile le v nogah... Če se malo pohecaš je kar lažje, kajne? No saj ti to poznaš mnogo bolje od mene. Sedaj, ko berem tvoj dnevnik, me samo še bolj vleče tja - pravzaprav ne vem, zakaj mi je ravno ta pot tako blizu, vendar je ostala v mojih mislih, ko sem prvič pregledovala te različne poti. Sedaj pa je v meni še večji nemir, ko vem da je na tej poti nekdo, ki ga poznam. Srčno upam, da se vidimo, ko prideš nazaj. Sedaj pa le pogumno po tej težki, naporni, vendar tudi zame, kot zate, prečudoviti poti.
    Buen camino

    OdgovoriIzbriši
  2. Ciao Andrej,

    kot vidim ti vse lepo laufa in hitro napreduješ proti Santiagu. Jaz letim jutri zvečer. Malo razmišljam ali sploh potrebujem spalko, saj v tem času ni pričakovati, da bi bili refugii full zasedeni, pa tudi veliko jih je na Camino Frances............... pa vendar vem da je ziher bolje, če jo vzamem. (kaj misliš ti??) Je pa v Pirinejih baje spet padal sneg in nekateri mi svetujejo, da se vseeno do Roncevalles-a pripeljam in ne izzivam usode, saj se puščic pod snegom ne vidi (kaj mi svetuješ ti?). Upam, da se 1.4. ujameva v Santiagu in spijeva en sok.

    Buen Camino zlatka

    OdgovoriIzbriši
  3. Čao Andrej, pa ja ni že 15 dni od kar te ni? se mi dozdeva, kot da si odšel prejšnji teden. Gajba hladnega piva pa definitivno pade, ko se srečno vrneš. V službi te vsi spodbujamo in ti želimo čim več užitkov in takih lepih pogledov, ki so sigurno še bolj veličastni, če jih vidiš v živo. Mi kar kocine dviguje ko samo pogledam fotke. Kar se pa tiče utrujenosti pa saj ti to zlo dobro obvladaš. SREČNO!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Čudovita arkada! Oljka ob njej, štorkljino gnezdo na njej in pohodnik z nahrbtnikom pod njo. Stati pod to arkado je res veličastno. Lep ostanek spomina zgodovine in pogled v prihodnost - vse na enem mestu. Zgodovina ostaja za tabo, prihodnost pa je še pred tabo. Naj bo lepa in ne naporna!

    OdgovoriIzbriši