petek, 24. oktober 2008

Oviedo - San Juan de Villapañada

Danes se nadaljuje najino potovanje iz Barcelone proti Asturiji. Let imava že ob 6.15 in v letalu na udobnih sedežih, utrujena od obilice spanja takoj zaspiva. Žal se morava po slabi uri leta že izkrcati. Ker so letala nizkocenovne družbe točna skoraj do minute, morava na avtobus do Ovieda še nekoliko počakati. Na njem skoraj celo uro sanjava sladke sanje.
Končno se pripeljemo do Ovieda, ki je najino izhodiščno mesto. Sledi lov na romarski dnevnik, katerega bova potrebovala za dokazovanje, da sva prava pohodnika in upravičena do spanja v hostlih - Alberges.
Turistična pisarna se v zimskem času odpre šele ob 10.00, zato imava še nekaj časa za ogled mesta. Po nekaj kilometrih in obisku trgovine s hrano končava v Turistični pisarni. Po vprašanju o dnevniku nama zelo prijazna uslužbenka začne razlagati pot do cerkve St. Lazaro, kjer bova dobila potrebno potrdilo. Toda dvigneva ga lahko šele po 19. uri. Nekaj časa naju gleda, potem pa vzame v roke telefon in pokliče nekaj številk.
Rezultat je bil presenetljiv. Ob 11.00 naju bo po končani maši pred cerkvijo čakal gospod z romarskimi dnevniki. Seveda se nama je zasmejalo, toda ob 11.00 pred vhodom ni bilo nikogar. Celo vrata so bila zaklenjena. Po nekaj minutah se končno prikaže nasmejan starejši moški, ki nama vse razloži, naju popiše in razkaže celo cerkev.
Po trenutno prehojenih 8 km. se končno znajdeva pred prvimi rumenimi puščicami. Ura je že 13, prehoditi pa morava še dobrih 30km.
Po pričakovanjih, je pot precej bolj razgibana, pokrajina in okolica poti pa ena najlepših do sedaj.
Med potjo nabereva nekaj zelooo debelega kostanja, da si ga bova lahko pripravila v hostlu. A bolj ko se bližava cilju, se le-ta zdi vedno dlje. Tudi misel na kuhan kostanj, okrog sedmih zvečer postane utopična. Počasi se znoči, ostal pa nama je še zajeten del poti. Do San Juan de Villapañada-e naju čaka še vzpon in 8 km. poti. V temi iščeva oznake, sprašujeva ljudi, in ob 21.30 končno prisopihava do hostla.
Odprejo nama gostje, ki jih je bilo poleg naju še 6. Dve starejši korejki, ostali so Španci. Ker nama do ugašanja luči ob 22.00 ni ostalo več veliko minut, se prav na hitro stuširava in zlezeva v spalni vreči.
V celem dnevu sva prehodila 40km ter 715m vzponov in 740m spustov.

8 komentarjev:

  1. Dolga je dolga pot. Tiri jo kažejo v neskončnost. Pa vendar, vsak začetek im a svoj konec. Vajin začetek je bil očitno res naporen(lakota neprespanost, utrujenost,...) toda pot pred vama je lepa. Pogum in optimizem naj bota vajina spremljevalca in vse bo dobro. Pa srečno nadaljevanje.....

    OdgovoriIzbriši
  2. Tako, pot imata pod nogami. Sicer malo utrujena, lačna?, in nenaspana sta res veliko prehodila-ČESTITAM-in veselo nadaljevanje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljena pohodnika! Čestitamo za uspešen prvi dan! Začela sta s hudim tempom, a imata v mislih še nekaj dni dopusta na obali:))? Srečno in uspešno nadaljevanje.
    ps:gorči poslal seržota domov,davor in špela pa kazensko izločena.

    OdgovoriIzbriši
  4. pozdravljena. sem z vama

    OdgovoriIzbriši
  5. Lepo, že prvi dan dober tempo. Veliko lepega vremena vama želim.

    OdgovoriIzbriši
  6. Živijo! Srečno pot! Tudi mi mislimo na vaju in vaju pozdravljamo!

    OdgovoriIzbriši
  7. Ola!
    Kaj naj rečem? Naporen začetek,ampak ob misli, koliko lepega vaju še čaka....
    Buen camino, prijatelja

    OdgovoriIzbriši
  8. Pozdravljena z velikim veseljem spremljam vajino potovanje .Dala sta mi idejo za dopust za naslednje leto.Upam da bom prego voril svojo drago.Želim vama čim manj dežnih kapljic in čim več sončnih žarkov.BUEN CAMINO JORGE

    OdgovoriIzbriši