torek, 01. januar 2008

Vilalba - Baamonde

Ponoči slišim da je nekdo prišel v hostel a se ne vznemirjam, saj mi je bilo obljubljeno, da bo že na vsezgodaj odprto.
Zjutraj me na recepciji pričaka ves zaspan in s spalno vrečo v roki voznik rešilca. Noč je prespal tu, saj za razliko od ostalih hostlov tu zanj skrbijo reševalci.
Za donacijo nimam primerno nizkega zneska, zato se priporočim pri vozniku, a ta pravi, da so donacije uvedli zaradi številnih poletnih obiskovalcev, ki nimajo odnosa do stvari in nemalokrat naredijo veliko škode. Seveda mi noče zamenjati 20 everskega bankovca, zato pobrskam po žepih a ven pade le nekaj kovancev v vrednosti dveh evrov. Kljub temu jih vržem v skrinjico.
Danes bom prehodil krajšo razdaljo, zato se poti lotim kasneje. V hostlu se zbere še nekaj reševalcev, ki se v kopalnici uredijo.
Dan je lep, sončen in kljub novemu letu povsem enak včerajšnjemu.
V mestu hodi po ulicah še nekaj najvztrajnejših ljudi. Večina se jih jutri ne bo spomnila noči. Paziti moram tudi kje hodim, saj je po pločnikih veliko silvesterskih večerij.
Današnja pot poteka preko reke Magdalena, A Tore, Ferreira do Baamonde. Ves čas vodi po gozdnih poteh vzporedno z glavno cesto.
Ceste so popolnoma prazne, ponovno delajo le kmetje.
Za pozno popoldne je napovedan dež, zato se ob poti ne ustavljam pogosto. Prečkam dva stara kamnita mostova in pred Baamonde-om še avtocesto A6.
Hostel je ob cesti a zaklenjen. Potrebno bo opraviti kakšen klic. Že po prvem mi gospa obljubi, da pride kar se da hitro. Res je bila v nekaj minutah pred vrati.
Tudi tu je toplo, le tuši so zunaj, na prostem, kot v kakšnem campu. In najbolj grozno, ni kuhinje. Še dobro da imam v nahrbtniku nekaj zaloge, ki jo ni potrebno kuhati.
Danes sem ne-vem-zakaj utrujen in se bom kaj kmalu odpravil spat.
Počasi postajam po celodnevni hoji tudi že naveličan iskanja ključev in klicanja raznih ljudi ter zaprtih hostlov.
Za jutrišnji dan še nisem povsem prepričan, če se ga bom lotil "po knjigi", saj predvideva 40km in okrog 800m vzponov, tudi deževati je pričelo, kot so napovedali.

Hrana: zaloge
Nočitev: 5
Trasa poti

1 komentar:

  1. Vsakokrat,ko berem in pred sabo gledam teren s katerim se dnevno spopadaš pomislim na nove vzpone, spuste, dračje, blato, nove težave,...,ki se bodo še ponavljale- morda v še težji obliki; Takrat misel obstane: Andrej še malo, vem da je težko, NE VEM pa kako še zmoreš premagovati napore? Moč tvoje pogumne vztrajnosti je kot moč živahne reke, ki se umirjena zlije v morje, nas pa napolnjuje z energijoin nam razsvetljuje mračne misli. Morda bo marsikdo med nami postal močnejši prav zaradi tebe. HVALA!

    OdgovoriIzbriši