petek, 04. januar 2008

Sobrado dos Monxes - Arzua

Zjutraj ni nič več kaplanja po oknu. Zbudi me jasno jutro in prepevnje ptic. Držim pesti, da se bo vreme obdržalo vsaj še kakšno uro, morda celo dlje.Menihi že pospravljajo okolico in praznijo koše za smeti.
Ker sem že pozen prav hitro pojem nekaj sadja in se lotim dela. Hodim mimo pošte, po glavni cesti, a ta hitro zvije v gozd. Po eni uri priplavajo po nebu temni oblaki in naenkrat se močno stemni. Tudi veter prične močno pihati in vetrnice elektrarn se začnejo vrteti. Zdaj samo še pričakujem dež.
Na srečo ga ni in ni. Morda tu in tam kakšna kapljica z drevesa ali pa jo prinese veter. Tudi danes cilj ni oddaljen več kot 22 kilometrov, zato hodim počasneje, in si vzamem več časa za opazovanje okolice.
Končno le prispem v Arzua-o. To je mesto, kjer se združita Camino Frances in Camino del Norte. Od tu naprej ne bo več samotnih poti in hostlov ampak pravo romanje množice romarjev ki želijo dobiti potrdilo o prehojeni poti in nekaj tistih, ki hodijo že dlje časa. Taka so vsaj moja pričakovanja, če se spomnim predlanske poti. Zame se zato prava pot tu končuje. Morda bo ponovno bolje ko odidem iz Santiaga proti Finisterre-i. Na srečo imam do Santiaga le še dva dni, v primeru res lepega vremena morda le še dober dan.
Moja pričakovanja se ob prihodu v hostel uresničijo, saj danes prenočujejo tu še trije Nemci, dva glasna Francoza, ki se kar naprej nad nečem pritožujeta ter kolesarja Španec in Korejec.
Tu ni kuhinje in ker se želim za jutri pripraviti kot bi moral prehoditi 40 kilometrov, se bom odpravil na lov za večerjo. Restavracije odprejo svoje kuhinje šele ob osmih, zato se bo pred tem prilegel še kakšen sprehod po mestu in čokoladni rogljiček.
Dva električarja montirata električni radiator in morda bo do večera celo deloval. Upam.
Danes bom zaspal oz. šel spat še posebaj zgodaj, saj bi jutri rad nadoknadil nekaj kilometrov in pričel s hojo še pred deveto.

Hrana: 12
Nočitev: 3
Trasa poti

2 komentarja:

  1. Posnetek prihajajoče pomladi-prvi vtis. Drugi vtis-pogled v tla-kot rob nad močvirnim breznom. Upam, da pot ne vodi tod skozi. Če pa, glej na obzorje, tam je svetloba, tam je pomlad, tam je izhod. Stojiš pred ciljem, bodi srečen in srečni bomo vsi!

    OdgovoriIzbriši
  2. vesel sem, da Ti gre dobro od nog in da osrečuješ tudi vse, ki Te spremljamo po spletu, sami spodbudni komentarji, prav kmalu boš tudi sam užival, v svoi zmagi

    OdgovoriIzbriši