Zasnežena Jurčičeva pot
Ponovno na pohodu po Jurčičevi poti. Kot vsako leto, se je tudi tokrat pričel v Višnji Gori. Na južni strani starega dela mesta se pot prične vzpenjati v breg. Z razliko zadnjih let je pot snežena, mrzla a kljub temu sončna. Na Jurčičvi poti sam še nisem imel tako lepega vremena. Tudi ostalim pohodnikom se smeji ob pogledu na sonce.
Hodim mimo vasi Pristava in Zavrtače. Po približno eni uri prispem do najvišje točke poti, ki se nahaja na okrog 630 m. Od tu pot vodi le še navzdol do vasi Male Vrhe in Oslica.
Do Jurčičeve domačije na muljavi prispemo v dobrih dveh urah.
Čeprav sem moral na startu plačati startnino v kateri je vključen avtobusni prevoz do Višnje gore, se peš odpravim nazaj. Večina ljudi, je prepričana, da je prehodila 15 km, saj večina medijev reklmira to razdaljo. Dejanska razdalja je dobrih 10km.
Pot me vodi mimo Malega in Velikga Černela, Zgornje Drage, Podsmreke nazaj do Višnje gore, kjer s sopotnico končava hojo. Za pot nazaj se je odločilo le malo pohodnikov. Ostali se vračajo s potratnimi avtobusi.
GPX Pohod po Jurčičevi poti
Jesenski dan
Če smo prejšnji teden pričeli v Litiji in hodili proti Čatežu, lahko danes ponovimo smer še v smeri proti Ljubljani. Tokrat bomo potovali v skupini štirinajstih pohodnikov, kateri smo se po dolgem času ponovno srečali.
Okrog sedmih se vkrcamo na vlak proti Litiji, od tam pa naprej proti Šmartnu in Bogenšperku. Ura je še zgodnja in srečamo le malo ljudi.
Megla se počasi dviga in kaže, da bo lep jesenski dan. Na vrhu gričev rahlo piha, sicer pa je za ta letni čas prav prijetno toplo.
Pot nadaljujemo proti Javorju in Planini. Listje je z dreves v glavnem že odpadlo, zato prijetno šumi, ko za seboj pustimo Obolno in Mali vrh pri Prežganju. Pot nas vodi mimo Javorja, Zagradišča, do Češnjice, kjer se še zadnjič odpočijemo.
Že v temi se spustimo v Sostro. Med potjo si lahko v dolini ogledujemo svetlobno onesnaženo Ljubljano. Po slabih 37 kilometrih se dogvorimo o naslednjem pohodu in težkih nog odidemo proti domu, saj večino čaka jutri delovni dan.
Foto galerija
GPX Litija-Ljubljana 2009
Levstikova pot 2009
Po dveh letih “počitka” se ponovno odpraviva na potovanje od Litje do Čateža. V upanju, da se izogneva najhujši gneči, pričneva pohod v Litiji ob 6:40. Kljub zgodnji uri je na poti že precej pohonikov.
Jutro je oblačno a na srečo ne dežuje. Je pa zato razmeroma toplo (okrog 9°C). Na startu delijo kapice in knjižico. Oboje bo verjetno prav kmalu romalo med odpadke.
Vsekakor bi bilo mnogo bolj pametno za ta denar pohodnikom deliti na primer sadje. Zagotovo pa so reklamna sporočila precej bolj dobičkonosna kot skrb za okolje in zdravje 
Po prvih nekaj kilometrih, ko trasa prečka cesto, se nam pridružita dva avtobusa pohodnikov, katerim se zdi start iz Litije oz. Šmartna popoln nesmsel.
Pot nadaljujeva po severni trasi. Tu prične rahlo rositi, a že po nekaj minutah o dežju ni več sledu.
Na cilj prideva okrog 11:00, kjer prejmeva še zadnji žig ter priznanje za trikratno prehojeno pot. Letos bova izpustila proslavo ter družbo ljudi, ki se mastijo z živalskimi trupli.
Počasi se vkrcava v avtobus, ki za že čaka na povratek v Litijo. Ko se po dvajseih minutah napolni, se mimo množice ljudi, ki še hodijo v čatež, počasi vrneva na izhodišče.
Uradna stran
GPX Litija Čatez – severna trasa
Sveti Vid - Pag
Lažja, jugo-zahodna pot na najvišji vrh otoka Pag-a se prične na ostrem ovinku, kmalu za naseljem Kolan. Pot je lahka, položna lepo označena. Le površina za hojo je zelo groba in neprijazna do obutve. Vrh je na višini 349m. Drugi, težji dostop do vrha se prične na severo-vzhodni obali (Bošana).
GPX Sveti Vid – otok Pag
Pag
Sončno popoldne izkoristiva za raziskovanje severo-vzhodnega dela obale otoka Pag-a. Od daleč je pot videti prav prijazna, ko pa prideva blizu, je potrebno nekajkrat tudi plezati. Sonce zaide zgodaj in vračava se že v temi.
GPX Pag SV
Dolina Glinščice
Iz Beke, ki je še v Sloveniji, pot poteka v dolino proti vasi Botazzo (Botač), ki je že v Italiji. Pot se ponovno dvigne proti kolesarski in peš stezi, od koder je lep razgled proti dolini in morju. Nekaj plezalcev se že vzpenja po mnogih plezališčih ob poti. Sledi spust v Bagnoli superiore (Gornji Konec), proti Bagnoli della Rosandra (Boljunec), kjer je nekaj trgovin in pekarna iz katere preveč lepo diši, da bi jo spregledala.
Od tu se obrneva proti vzhodu in povzpneva po strmem klancu na bližnji hrib proti cerkvi Sv. Marie, katero sva prej opazovala z druge strani doline. Krožno pot zaključiva s spustom mimo slapa v Botač in nazaj v Beko.
Pot je označena slabo in nekajkrat se morava odločati po občutku. Markacije so Modro-bele in rumeno-rdeče.
GPX Dolina Glinščice
Zasavje
Noč je bila deževna in misel na to, da bom po dolgem času ponovno hodil pod dežnim plaščem, je proti jutru počasi zbledela. Oblaki so se umaknili in pričakal nas je topel, sončen jesenski dan.
Na pobudo Staše smo se v zagorskem evroparku srečali pohodniki po poteh Camina, člani društva prijateljev poti sv. Jakoba, prijatelji prijateljev in tisti, ki smo se poznali le preko dopisovanja. Med potjo se bomo spoznali tudi osebno, se pogovorili in izmenjali izkušnje s pohodov.
Okrog 30 pohodnikov se nas iz Evroparka opravi proti cerkvi nad sv. Planino, ki se nahaja na okrog 950m n.v. Tu se nam pridruži še nekaj pohodnikov in po daljšem odmoru skupaj nadaljujemo krožno pot proti: Vrhe, Jesenovo, Ržiše, Zavine do Evroparka. Tu v poznih popoldanskih urah zaključimo prijetno srečanje v upanju, da se drugo leto ponovno srečamo.
Foto galerija
GPX Zagorje – Sveta Planina
Negovsko jezero
Danes je sobota, čudovito vreme in zadnji dan v Radencih. Škoda bi bilo, da bi dan zapravil za lenarjenje, zato si hitro pripravim današnjo traso za sprehod. Ura je že deset in lahko si privoščim približno 25km potepanja.
Zanimiva destinacija bi bila na primer Negova. In krožen pohod bi lahko potekal iz Rdencev, preko Orehovskega vrha, do Negove in nazaj preko Kapelskega vrha. Kosilo bom danes preskočil, zato si v nahrbtnik naložim nekaj sadja in oreščkov ter se kolikor hitro je mogoče odpravim proti zahodu.
Hodim mimo krajev Boračeva, Orehovci, do Orehovskega Vrha, Ivanjševski vrh, kjer zavijem levo po gozdni poti, ki se kmalu spremeni v brezpotje in končam na dvorišču neke hiše. Menda je včasih tu bila res pot, a sedaj je ni več. Izbrati bi moral desno pot po asfaltu. V Ivanjševci ob Ščavnici si natočim vode v vaškem vrelcu. Nadaljujem proti Negovi, kjer razočaran stojim pred zaklenjenim gradom in cerkvijo. Namesto po načrtovani poti proti Radencem se odločim še za ogled Negovskega Jezera. Vrnem se po Atilovi poti mimo Kapelskega vrha proti Radencem.
Del poti vodi po Trstenjakovi, del po Atilovi poti, ostala pot pa je neoznačena, saj sem si jo začrtal sam.
GPX Radenci-Negova-Radenci