Večer v Bohinju
Noč je bila še mlada, in želodci prepolni, pot okrog Bohinjskega jezera pa ravno prav dolga. Odločili smo se, da pot prehodimo v smeri urinega kazalca.
Prve table so bile malce nasprotujoče, saj je bila na eni razdalja od Ukanca do Ribčevega Laza 4km, na drugi pa čas 2uri. Bolj kot sem računal, manj mi je bilo jasno.
Pot proti vzhodu je potekala po gozdu, nad gorami pa je že vzhajala luna. Po dobri uri in petih kilometrih prispemo do polovice poti, čaka pa nas še druga polovica, nazaj proti Ukancu. Tudi ta del poti je namenjen le peščem in speljan nekaj metrov od ceste, po makedamu.
Po poldrugi uri nenaporne hoje in dobrih 11 kilometrih se vrnemo do šotora, kjer že čakajo mehka ležišča.
GPX Bohinj – okrog jezera
Bohinjsko jezero
Ponovno neka aktivnost, ki nima veze s hojo.
Toda ob jezeru se je težko upreti rumenim kajakom. V prvem športnem središču si izposodimo kajak za 4 ure in se odločimo za krog po jezeru.
Danes je praznik, hrane pa nimamo ravno v izobilju, zato je naš prvi postanek v Ribčevem Lazu in prvi odprti trgovini. Sledi veslanje ob levem bregu jezera proti zahodu.
Ker nismo najbolj vešči veslanja naredimo mimogrede nekaj piruet in piknik nekje na sredini poti. Sledi še postanek ob campu in povratek ob desnem delu jezera.
Noge nas res niso bolele, lakota pa je bila po devetih kilometrih neizmerna.
GPX Bohinj – kajak
Slap Savica
V Bohinju se Slapa Savice seveda ne sme izpustiti. Nameščeni smo v bližnjem campu, zato se nam pot do slapa ne zdi nek hud podvig. Ljudje kljub čudoviti poti do izhodišča – Koča pri Savici – množično odhajajo z avtomobili.
Popoldne je vroče ob poti pa vodnjaki skrbijo, da nismo žejni.
Od Koče pri Savici se pot vzpne po nekaj več kot 500 zidanih stopnicah proti slapu. Pred tem je potrebno plačati še vstopnino za ogled, ki trenutno znaša 2,5 EUR za odraslo osebo.
Po dobri uri hoje zagledamo 80 metrski slap, in bistro zeleno vodo. Nekaj turistov z elegantno obutvijo, na drugi strani pa Bohinjsko jezero. Pot nazaj poteka po isti poti.
Lep, skoraj 9 kilometerski izlet.
GPX Ukanc – Slap Savica
Peščica WtW pohodnikov
Bil je lep sončen dan in pred Moderno galerijo smo se zbrali z namenom zbrati nekaj finančnih sredstev in opozoriti javnost s problemom lakote po svetu. Ob pogledu na pesčico ljudi sem najprej pomislil, da sem prireditev Pohod za hrano že zamudil, a nato žalostno ugotovil, da je to realna slika tega, koliko ljudi je pripravljenih pomagati pri odpravi lakote. Še večja sramota pa je, da se je zvečer na bližnji lokaciji v Hali Tivoli zbralo 7.000 ljudi z namenom “zabavati se”, kjer je vsak udeleženec za svojo dvourno zabavo izključno z vstopnino porabil za 72 obrokov, in kjer je vsak telefonski glas veljal 18 obrokov hrane. In v času te 2 urne zabave je po svetu zaradi lakote umrlo 1200 otrok.
Pred pričetkom pohoda nam je Jani Kovačič zapel nekaj svojih skladb, nato pa smo se po Cankarjevi in Čopovi ulici odpravili čez Tromostovje po Cankarjevem nabrežju, čez Čevljarski most in Hribarjevem nabrežju nazaj do Prešernovega trga in proti Tivoliju.
Za končno podobo pohoda so poskrbeli še Gianni Rijavec in Suhe češplje, ter nepričakovan govor Jacque Fresco-a, ustanovitelja in direktorja projekta: The Venus project.
Še vedno je sijalo sonce, mi pa smo se zamišljeni razšli.
Podpišite peticijo in povejte svetu kako ste jezni ob milijardi kronično lačnih ljudi!
Lakota predstavlja največje tveganje, ki ogroža globalno zdravje.
Vsako noč gre ena milijarda ljudi spati lačnih.
Vsak dan zaradi lakote umre 25.000 ljudi. Med njimi je 14.000 otrok.
Letos se bomo že tretjič pridružili več kot 300.000 pohodnikom na 210 lokacijah po vsem svetu v boju proti lakoti ter se podali na kratek pohod po središču Ljubljane v nedeljo 6.6.2010 ob 13:00 s pričetkom in zaključkom v Tivoliju na Jakopičevem sprehajališču. S tem želimo opozoriti javnost na pereče probleme lakote tako v svetu kot pri nas. Zavedamo se, da je kar nekaj pomoči potrebnih posameznikov in družin tudi v Sloveniji, zato bo ta pohod in zbiranje prostovoljnih sredstev namenjeno predvsem njim. Naredite svoj korak tudi vi in se nam pridružite!
Pohod za hrano ima en cilj – da se otroška lakota konča do leta 2015!
Pohod za hrano je letni dogodek namenjen zbiranju finančnih sredstev in osveščanju javnosti o svetovnem problemu otroške lakote in podhranjenosti, katerega glavni nosilec je institucija WFP (World Food programme) znotraj organizacije Združenih narodov. V organizaciji jo podpirajo tudi korporativni partnerji, in sicer TNT, Unilever in DSM. Pohod poteka na isti dan v vseh 24-ih časovnih conah, po mnogih državah in mestih sveta.
WFP je največja humanitarna organizacija na svetu, ki se bojuje s svetovno lakoto. V letu 2010 bo dostavila hrano 90 milijonom ljudem v 73 državah.
Več na uradnih straneh: Walk the World in World Food programme
Vir: pohod.gibanje.org
Organizator dogodka Pohod za hrano 2010 je Gibanje za pravičnost in razvoj in TNT.
In kako še lahko pomaga vsak izmed nas: How to help
Pot ob žici
Letošnja pot ob žici je bila nekoliko slabše obiskana, saj je večino pohodnikov, vsaj pol poti osveževal dež. Kot ponavadi je pot potekala mimo kontrolnih točk: Vič – Agrotehnika Gruda, Okrepčevalnica Pri Cvičku ob Koseškem bajerju, AMZ Slovenije Dunajska, Jarše – Žito Ljubljana, Polje – Trgovina Mercator, Zaloška, Fužine – Gostilna Babnik pri Fužinskem mostu, Golovec, Rudnik – križišče Dolenjska cesta in Peruzzijeva ulica, Livada – Daj-Dam.
Pot je nezahtevna in jo je odvisno od hitrosti in počitkov za okrog 8 ur.
GPX pot ob žici
Pgled na Bošano
Tokrat se na najvišji vrh otoka Paga odpravimo iz severne strani. Do izhodišča iz glavne ceste vodi nekaj kilometrov makedamske poti. Malo pred vasjo Bošana je lepo označen pričetek poti, prav tako so markacije vsakih nekaj metrov, prav do vrha. Pot vodi po skalah in pesku in je precej strma. Zmerne hoje do vrha je za slabo uro. Senco je na poti težko najti, zato je pot v poletnih mesecih verjetno najbolje opraviti še pred vzhodom sonca.
GPX Bošana – Sv. Vid
Razgled
Ponoči je bilo prijetno hladno, ravno pravšnja temperatura za spanje 
okrog 1°C. tudi pihalo je ravno toliko, da sem imel svež zrak. Nekoliko me je motila le trda klop. Zjutraj se kljub temu odločim, da bom s pohodom prekinil in nekoliko počakal na ugodnejše temperature. Za take razmere bi že tako pretežkemu nahrbtniku moral dodati še kakšen kilogram opreme. Za teden počitnic do konca aprila se bom z družino raje preselil v tople kraje in premislil o tem, kdaj in kako nadaljujem. Seveda pa bom danes še izkristil nekaj uric do prihoda prevoza.
Izpred Partizanskega doma na Malih Kopah se pot spusti po široki makedamski cesti, a že kmalu zavije desno v gozd, kjer se strmo spusti. Pred Turiško vasjo pa se moje sanje o lepo označeni poti razblinijo. Zmanjka poti, ni več markacij. Vrnem se do zadnjih oznak, toda nikjer ni več novih. Pogledam na navigacijo. Pot me vodi do potoka, a od tam naprej le še travnik. Ponovno nazaj in naprej, malo levo, malo desno… Dovolj bo neproduktivnih poskusov, zato se odločim, da ko čez prvi travnik mahnem do vaške ceste in kljub daljšemu ovinku nadaljujem pot po cesti do Turiške vasi. Tu se znova pojavijo markacije in brez večjih težav pot nadaljujem do odpada, ki je trenutno gradbišče. Markacija kaže proti gradbišču in oddaljenemu gozdu. Ravno prava lokacija, da zaključim moj kratek dvodnevni pohod in od tu ob prvi priložnosti nadaljujem pot proti primorski
GPX Male Kope – Mislinjska Dobrava
