petek, 18. december 2015

Izkušnje z ESSV - Enotna sezonska smučarska vozovnica - sezona 2015/16

Odprtje sezone na Krvavcu
Smučarska sezona se je pričela kljub slabim obetom, a toliko večjim pozitivnim presenečenjem z ESSV.

Na večini smučišč, kjer je kartica veljavna, jo bo mogoče, z razliko lanskega leta, uporabljati brez menjave, kar NE velja za Mariborsko Pohorje in Cerkno.

Za Krvavec lahko informacijo potrdim, saj sem ESSV 28. in 29. 11. uporabil brez vsakih težav. Prav tako je bilo tudi na smučiščih: Vogel, Kranjska Gora in Stari vrh.

Letos vse pohvale Združenju slovenskih žičničarjev in ostalim vpletenim, da so poskrbeli za poenotenje delovanja kartice na večini smučišč.

Vsekakor jim ostane še nekaj izzivov, saj kartica brez menjave še vedno ne deluje na vseh smučiščih. Tudi cena vozovnice je glede na kakovost, velikost, število smučišč in dolžino prog še vedno precej predraga. Tu primerjava z npr. avstrijskim koroškim ali tirolskim ski passom verjetno ni smiselna.

petek, 30. oktober 2015

Jadranje na deski, oktober 2015

Učenje starta iz vode
Petek in sobota sta bila na Pagu, z razliko srede, razmeroma vetrovna. Pihala je burja, okrog 8-18 vozlov, s sunki do 22, kar sem izkoristil za učenje starta iz vode. 5.8m jadro je bilo približno v redu, za učenje bi bilo verjetno primernejše nekoliko manjše.

V glavnem sem poskušal v plitvini ob obali, z nekaj neuspelimi poskusi v globoki vodi.

Po dveh dneh poskusov in napak, padcev v vodo, bolečih rok in okrog 20 prejadranih / prehojenih kilometrih, je občutek precej boljši kot na začetku, vsekakor pa bo potrebno še veliko vaje. Morda v kakšnem vetru, ki bo pihal bolj enakomerno kot paška burja.

Letošnja sezona jadranja na deski je skoraj zagotovo končana, saj temperature morja okrog 15°C in manj, niso več ravno visoke. Glede na količino in pogoje, kjer sem se letos učil, se nad napredkom ne smem pritoževati, drugo leto pa naprej.

Pred tem pa nas čaka še dolga in snežena zima :)

sobota, 12. september 2015

Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo - Brana

Iz poti na Brano - Kamniško sedlo - Planjava v ozadju
Lepo sončno soboto izkoristiva za izlet od koče v Kamniški Bistrici na Kamniško sedlo (1864m), od tam pa proti 2253m visoki Brani.

Vreme je za hojo odlično, morda bi si želel celo malo manj sonca. Verjetno je tudi zaradi tega na poti kar nekaj pohodnikov.

Za celotno pot v dolžini 16,5km in 1650m višine sva potrebovala 7 ur (+ počitki).

sobota, 01. avgust 2015

Pag, avgust 2015

Druženje in testiranje različne opreme :)
Kot običajno, tudi letošnji dopust preživim v mirnem zalivu na Pagu. Tu običajno ni vetra in letos vreme ni presenetilo.

V času dopusta je le en dan, ko bi lahko z nekoliko večjim jadrom, recimo okrog 11m2 in več znanja :) normalno surfal. Za pakiranje opreme in vožnjo na drugo lokacijo otoka pa je prevroče in preveč gneče.

Zato pa ostane več časa za druženje, učenje obratov na mirni vodi, držanje ravnotežja v brezveterju, plavanje, veslanje...

Tokrat imam možnost preizkusiti nekoliko manjšo 130l desko, s katero nimam nobenih težav. Podobno velikost si moram omisliti za nadaljne izzive.

Uživanje ob večernem brezveterju
Letos jeseni bi se rad pričel učiti še glisiranja in uporabo zank za noge. Če pa ostane še kaj energije in vetra se bom spopadel še z vodnin startom :)

sreda, 01. julij 2015

Grmada, Šmarna gora

Da se izognemo običajne gneče in visokih temperatur, se na Šmarno goro, preko Grmade, odpravimo v večernih urah. Zaradi mlajše popotnice se sprehajanje zavleče pozno v noč, ko se temperature spustijo na znosno raven. Luna je skoraj polna, svetilke pa dobro napolnjene.

Kljub vročini in razmeroma pozni uri je na poti še vedno precej ljudi. Seveda ne na Grmado, ta je vedno prazna, Šmarna gora pa se bolje sliši in še gostilna je na vrhu...

četrtek, 25. junij 2015

Rabeljsko jezero poletje 2015

25.6. se odpravimo v Italijo, na ogled in obisk Rabeljskega jezera - Lago del Predil. Ker je na jezeru tudi šola jadranja na vodi, s seboj vzamem surf, da ne pozabim občutka na deski. Obilo vetra nisem pričakoval, saj so številni obiskovalci, ki so že obiskali jezero, govorili o šibkem vetru, ki piha v krajših obdobjih. Upam da bo moje največje, 9,5m  jadro uporabno.

Kristalno čista voda je bila po deževju mrzla, okrog 15°C, prav tako tudi ozračje na 950 metrih nadmorske višine. Zato kopalke po padcu v vodo hitro zamenjam za neopren. Rahel veter je res pihal po obrokih, nekoliko bolje je bilo po 17h, ko smo skoraj vsi obiskovalci jezera odšli domov. 

Za 4.7. je bila naša destinacija, zaradi prireditev na in ob Bohinjskem jezeru, Faaker see, vendar smo se ob gneči in nedostopnosti zaradi vseh privatnih zemljišč v okolici jezera prav hitro odločili, da nas Avstrija ne vidi več. Nov cilj je bil že preizkušeno rabeljsko jezero. Tokrat je bilo obiskovalcev pričakovano več, tudi voda je bila neprimerno toplejša. Rahel veter je pričel v razmakih pihati že okrog 11h, nekoliko bolj normalen, a še vedno zelo šibek pa okrog 16:30.

petek, 05. junij 2015

Pag, junij 2015

Tokrat v precej slabih vetrovnih pogojih treniram ravnotežje na deski in tack obrate z 9,5m2 jadrom ter novim odličnim slovenskim jamborom CAAS.

sobota, 30. maj 2015

Bohinj

Lep dan izkoristimo za izlet na Bohinjsko jezero, kjer si izposodimo sit on top kajak ter naredimo krog po jezeru.

Proti koncu kroga poti prične rositi, zato izlet zaključimo in se odpravimo domov. Čaka nas še nekaj drobne toče in potoki vode po ceati.

sobota, 09. maj 2015

59. pohod Pot ob žici

Nekaj čez šesto uro se prične najin 33km pohod okrog Ljubljane. Že dolgo je minilo od kakšne tako dolgege poti. Morda je bil zadnji lanskoletni pohod po PST.

Napovedano je idealno vreme za hojo. Nekoliko oblačno a toplo. Ob tako zgodnji uri je nepričakovano veliko pohodnikov. Običajno sem prvo uro prehodil bolj ali manj sam. Verjetno je res čas, da prehodim krog kakšen drug dan. Morda se odločim in prehodim krog neko jesensko soboto, da doživim vzdušje čisto navadnega dne.

Hodiva v "običajni" smeri Vič - Koseze - Stegne - Bežigrad - Žale... in srečava kar nekaj znancev, ki hodijo v obratni smeri. Nekaj tistih, ki je prehodilo kakšnega od španskih Caminov,  nekaj sodelavcev in ujameva kakšen pogovor pohodnikov, ki se pripravljajo na Compostelo. Po slabih sedmih urah zmerne hoje zaključiva krog in se zadovoljno utrujena vrneva domov.

petek, 01. maj 2015

Sv. Ilija, Pelješac

Na današnji praznik dela smo si zadali osvojitev najvišjega vrha polotoka Pelješac, Sv. Ilija. Menda je to eden izmed vrhov z najlepšim razgledom na bližnje otoke. Start iz obale, na višini nekaj cm, cilj na 961m visoki gori. Ker smo na počitnicah se nam nikamor ne mudi in nekateri dopoldne kolesarijo, sam sem že kar nekaj ur na jadralni deski.

Po kosilu se končno pričnemo odločati, ali bi odšli na goro, ali bi raje še malo lenarili na plaži v soncu. Pogled proti vrhu Sv. Ilije ni ravno obetajoč, saj se skriva v megli. Okrog treh končno zapiha veter s prave strani, vrh se zjasni in takrat se končno odločimo, da gremo na hrib.

V recepciji kampa se želimo prepričati o najbližji poti proti vrhu, a receptorka prav začudeno pogleduje proti uri in preučuje našo kondicijo. Nekaj ji ni jasno in si misli, da smo malo ubrisani, saj je menda do vrha dobre 3 ure in pravi da do 9h ne bomo nazaj. Pa se vseeno odločimo za pohod proti vrhu, saj nekaj kondicije pa le imamo. Odločeni smo hoditi do pol šestih, nato pa se obrnemo proti dolini.
Odločimo se za pot iz Orebiča. Na smerokazu je zapisan čas hoje 2:50.
Pot je odlično označena, smerokazi in markacije na vsakem križišču in kamenju, pogled na bližnje otoke je res čudovit.

Z metri temperatura pada, veter pa narašča. Pri koči pod vrhom že prav pošteno brije in potrebno je nadeti konkretnejša oblačila. Seveda smo kot odgovorni hribovci primerno opremljeni, nadanemo jakne in se odpravimo naprej. Ura je četrt čez pet in mi veselo skačemo po vrhu Sv. Ilije. Veter pošteno piha, podijo se megle in mraz je skoraj kot pozimi. Vpišemo se v knjigo, ki je že docela polna in se obrnemo proti dolini.

Na križišču se odločimo, da se vrnemo po poti za Kućište, saj je to precej bližje nažemu cilju. Na koncu se izkaže, da je pot približno enako dolga, morda celo nekoliko daljša in v prvem delu nekoliko bolj zahtevna.

V kamp se vrnemo še ob dnevu in drug dan smo morali receptorki kazati fotografije, ker nam ni verjela, da smo bili na vrhu. Pravi, da večina misli da je vrh nekoliko nižje, ter da je mnogo tujcev slabo opremljenih in jim ob vprašanjih raje pove, da Sv. Ilije ni, kot da bi zabredli v težave.

Pot brez primerne pripravljenosi ni enostavna, zato tudi sam odsvetujem odhod v popoldanskih urah, če res ne veste, kaj delate.